Osnovni koncept oblikovanja razstave temelji na izhodišču, da narava predstavlja osnovo za razvoj kulture. Narava nam omogoča naš obstoj, zato so v projektu vsebine, ki se dotikajo narave, tesno povezane tudi s kulturnimi vidiki in nenazadnje z vplivom človeka na naravo. Glavna gradnika ambienta predstavljata niz dolge organske mize ter linjiska luč nad njo, ki tečeta čez celoten prostor in ga povežeta v enotno potezo. Sama zasnova razstave omogoča etapnost in nadaljnji razvoj vsebin, ki se lahko zvrstijo tako na nezapolnjenih delih mize, kot tudi na obodu stavbe in meandrih mize v obliki projekcij ali dodatnih razstavnih eksponatov.

Miza s svojo obliko referira na meandre reke Krke in predstavlja podlago za nizanje vsebin. Na mizi se zvrstijo didaktične, multimedijske in tiskane vsebine, ki so dopolnjene z vertikalnimi elementi. Ti v svojem bistvu abstrahirajo floro ob reki Krki, ki na določenih delih oživijo v obliki tiskovin in barv in tako postanejo izobraževalni element. Ob multimedijskih vsebinah so postavljeni leseni štori oz. debla, ki funkcionirajo kot premična sedišča. Gre za združevanje vizualno kontrastnih elementov – grafično obdelane površine mize v naravnih oblikah, združene z naravnimi sedišči, ki utrjujejo izhodiščno idejo o tem, da brez narave tudi človeški izumi ne bi nikdar obstajali. Koncept oblikovanja in izbor materialov tako interpretirata človeško povezavo z naravo.

Ko obiskovalec vstopi v prostor, ga obdaja zvok reke Krke, mehke oblike globokih zelenih odtenkov in naravni elementi. Meandri obiskovalca povabijo k raziskovanju posameznih tematik, pri čemer subtilna točkovna osvetlitev poudarja zanimive točke na mizi, linijska osvetlitev pa ga vodi skozi prostor.

Izhodišče za oblikovanje grafike je akvarelna umetniška tehnika, skozi katero lahko na pretanjen način interpretiramo nešteto odtenkov zelene Krke, ki jo kombiniramo z izobraževalnimi in  izkustvenimi vsebinami.

Skozi oblikovanje interpretiramo in spodbudujamo človeško bit in potrebo po raziskovanju. Ko se človek sprehaja skozi naravo, je prvi prevladujoč občutek vezan na ambient, zvoke, piš vetra. Šele ko se ustavi in ozre, lahko končno zares prepozna vse informacije, ki mu jih narava ponuja. Tako se lahko obiskovalec skozi razstavo samo sprehodi in dobi osnovne informacije, ki mu jih interpretira ambient in razstava, lahko pa se poglobi in skozi multimedijo začne raziskovati različne nivoje poglobljenih informacij.