Vrt kot plastovit sistem, ki hkrati razkriva in prikriva. Plastovitost se kaže v ustvarjanju prostorskih planov, oblikovanju terena, programski členitvi in dinamičnih, raznolikih, a skladnih zasaditvah.

Pomembno v zasnovi je predvsem ohranjanje dolgih odprtih vizur v krajino – navidezno podaljšanje vrta, ustvarjanje občutka brezmejnosti in zamejevanje neželenih pogledov – po strateško izbranih robovih se vrt zarobi z živo mejo.

Vrt je zasnovan kot eleganten, divji, vedno urejen … oponašajoč naravo. Strogo zasnovo z obodom grmovnic – deloma mešana strižena živa meja (maklen, gaber, bukev, liguster,…), deloma proti severu prostorastoča – hortenzije, členjeno s podpornimi zidci, mehko spne zvezno padajoč teren, ki se v delih prve in druge terase/platoja izravna. Zasaditve okrasnih trav, trajnic in grmovnic se izmenično pojavljajo po prostoru, ga členijo in doprinesejo k ambientalnemu ugodju posameznih pod-prostorov. Glede na rastne pogoje – sonce, polsenca in senca se zasaditve in vrstna sestava nekoliko spreminjajo/prilagajajo, kar doprinese k še dodatni pestrosti vrta. Izbrane drevesne vrste; nižje sadno drevje, visokodebelne (dolgopecljati brest, tulipanovec, višnja in češnja) in nižje večdebelne (šmarna hrušica) v prostoru delujejo kot poudarki, vnašajo ritem ter zagotavljajo več kot potrebno senco.

Poti v vrtu so zgolj nakazane, s stopalnimi kamni v travni površini.